Psalms 140

140. Poglavje

1{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Reši me, Gospod, hudobnih ljudi, moža silovitega me brani, 2kateri mislijo hudo v srcu, vsak dan se shajajo, da snujejo vojsko. 3Brusijo jezik svoj, da je podoben kačjemu, strup gadji je pod njih ustnami. (Sela.) 4Obvaruj me, Gospod, rok krivičnika, moža silovitega me brani, ki mi mislijo izpodbiti noge. 5Skrivaj so mi nastavili prevzetniki zanko in vrvi, razgrnili so mi mrežo poleg pota, zadrge mi napravili. (Sela.) 6Rekel sem Gospodu: Bog mogočni moj si ti; čuj, Gospod, prošenj mojih glas! 7Jehova, Gospod, je moč zveličanja mojega; glavo mojo si pokril ob dnevi boja. 8Ne dopusti, Gospod, da se brezbožniku izpolnijo želje, hude naklepe njegove ne pospešuj, povzdigovali bi se! (Sela.) 9Glave njih, ki me obdajajo – ustnic njih nadloga naj jih pokrije! 10Žerjavica pridi nadnje, v ogenj naj jih vržejo, v jame, odkoder več ne vstanejo. 11Mož zbadljivega jezika se ne utrdi na zemlji; mož silovitosti – hudo ga bo gonilo do pogube. 12Vem, da se bo Gospod potegnil za pravdo siromaku, za pravico potrebnim. 13Res, pravični bodo hvalili ime tvoje, pošteni bivali pred tvojim obličjem.
Copyright information for SloChraska